Pogrinjek za praznik češenj

Dekoracija mize na temo češenj: rdeča in pike

Češnje
S češnjami okrašena torta

Pogrinjek  s pikami in rdečo barvo nas spomni na to,  da je junij mesec češenj. Praznik češenj v Brdih je mimo, nas pa ta mesec čakajo konec šole, proslavitev učnih dosežkov, dan državnosti – in še kakšen razlog za praznovanje in peko češnjevih sladic.

Dekoracija iz češenj
Pogrinjek z dekoracijo iz češenj

»Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši.
V šolo tudi rada grem,
vsako leto rajši,« rajajo otroci pod krošnjami dreves, polnih rdečih sadežev.

»Tu nam prostor dajte,
da se ne zadenemo,
potem posije sončece
na naše drobno srčece,« pojejo in deklica, ki vodi kolo, se skloni in steče pod vzdignjenimi rokami mladih plesalcev, za njo pa drugi.

Ti si lepa, ti si lepa,
ti si pa najlepša,« se izštevajo, kdo bo naslednji vodil kolo.
Mame in očetje pa sredi travnika pripravljamo mizo za junijsko sladkanje. Bela osnova, kot so beli češnjevi cvetovi. Bel prt in beli krožniki.

Bel je tudi tekač sredi mize, na robovih pa smo ga posuli s češnjami? – neee, pošili z rdečimi gumbi!

Rdeči gumbi
Bel tekač pošit z rdečimi gumbi


Vsi smo šivali: Jure in Nejka, Nande in Anka, Klemen in Pika, učiteljica Rada in vzgojiteljica Klara, mame in atiji, vse dolgo deževno popoldne smo jih šivali. Ko smo prišili vse, je prisijalo sonce.

Na mizi pa bo še več rdeče: na prtičkih, tekaču, v vazi … in seveda češnje. Vsakega čaka na krožniku škrniceljček z rdečimi sadeži: naredimo jih iz rjavega ovojnega papirja in polepšamo z rdeče obrobljenimi nalepkami. Če bo treba, bomo nanje napisali imena gostov, da ne bo Jure sam pozobal vseh sadežev! Na rob pripnemo zanko iz rdečega traku z belimi pikicami, da si bodo deklice  škrniceljčke natikale na kazalčke.

Praznik češenj
Pogrinjek za praznik češenj

Prtiči so iz belega bombaža z rdečim vzorčkom, sešili smo jih sami. Kdaj je dobro imeti v omari kose blaga, ki je pritegnilo naš pogled v trgovini. Doma bomo mimogrede sešili prte, prtiče, blazine in še kaj.

Tudi rože v belem vrču se ujemajo s češnjevimi barvami: zeleni bršljanovi listi kot češnjeva krošnja, bel bezeg kot cvetje na vejah spomladi,  rdeče vrtnice kot sladki plodovi. In pšenični klasi, ker je šlo šolsko leto v klasje.

Ko se bo stemnilo, bomo prižgali sveče.

Mama Meta rada kuha marmelade. Prvo letošnjo kuho nam je prinesla v pokušnjo. Eh, češnje se za to ne obnesejo preveč, višnjeve marmelade, džemi in želeji so dosti okusnejši. Kaj je skuhala mama Meta? Po barvi sodeč višnjevo marmelado. V takem patentnem kozarčku je zelo  prikupna, sladka je pa itak. Pikast trak ji zavežemo, da se bo še bolj ujela z družbo na mizi.

Češnjeva marmelada
Domača češnjeva marmelada

Klemnov oče peče najboljše pite. Danes bo, jasno, češnjeva. Hej, Klemen, prste proč! Luknje na testenem pokrovu so vendar zato, ker danes dekoriramo z rdečimi pikami, ne pa zato, da ti vrtaš v nadev!

Češnjeva pita
Domača češnjeva pita

Nande in mama sta spekla muffine s čokolado in češnjami. Testo sta naložila v rjave papirnate košarice z belimi pikami.
Ko so se pečeni kolački ohladili, sta jih oblila s čokolado in nanje posadila češnje.

Čokoladni obliv
Domači muffini z čokoladnim oblivom in češnjami


Teta Mateja pa je prinesla torto. Veliko torto. Dvonadstropno torto, mmmm –   spodnja za otroke je z mandljevim biskvitom in višnjevo marmelado in pistacijevo kremo. Zgornja je za odrasle: s češnjevcem odišavljen biskvit in marcipanova krema. Belo-rdeče-zelena  lepotica takoj zasede vodilni položaj na mizi.

Marcipan
Praznična torta na praznik češenj

Čepi na svojem visokem podstavku in  pogleduje po druščini na mizi. Nekateri so pač glavni, kamorkoli pridejo.

Nande priteče k meni: »A se ti znaš tisto igro ‘Muož, po ki si pršu?’«

»Znam,« rečem, vsi rovtarski otroci smo jo znali. Moledovali smo očeta,  da se je ulegel na hrbet, pokrčil kolena, mi pa smo splezali nanja. Potem je oče vprašal: »Muož, po ki si pršu?«

–  Po eno cajno čišenj.

–  Ki jih boš nucal?

–  Jedu jih bom.

–  Kar naber jih, samo ahtaj, de se ne bo suha veja zlomila!

Pretvarjali smo se, da  obiramo sladke sadeže visoko nad nami, in stegovali roke kvišku, vendar se je namišljena veja zlomila,  oče pa je spodmaknil noge, da smo se zakotalili po zeleni travi.

Nande me gleda s svojimi globoko zelenimi očmi: »Prav, če znaš, se pa greva, ane?«

Jasno, fantek moj! Stresem ga na tla, da se smeje, kot bi orehe kotalil. To slišijo drugi otroci, pritečejo in tudi oni bi obirali češnje. Joj, koliko suhih vej ima naša češnja!
Vzgojiteljica Klara se spomni, kako so otroci iz njene ulice rabutali češnje. Zdelo se jim je, da najokusnejše rastejo na vrtu najbolj grdoglede in tečne sosede. Še bolj so bile sladke, ko so pred njeno sirkovo metlo bežali čez plot. Gospa Klara, ja kdo bi si mislil, da ste tudi vi rabutali! Tudi vi?!?

No, saj smo tudi mi … ampak … no,  še sreča, da je danes češenj dovolj kar na mizi, takih in drugačnih.

Junija zorijo češnje in spričevala. Kje je lepše praznovati oboje kot ob  lepo pogrnjeni mizi s češnjevimi pogrnjiki in sladicami na zeleni travi, kjer plešejo in pojejo otroci?

Stiliranje: MatejaD

Foto: JR, MK, KB